Zelene luči, rdeče luči

V poletju, ki se poslavlja sem izkusila težko operacijo. Med okrevanjem v viseči mreži, sem prebrala knjigo Matthewa Mcconaugheya Zelena luč.

Občutki ob tej knjigi so bili mešani, se pa zavedam pomena simbolike. Ko se odločamo v življenju, je izjemno pomembno, da upoštevamo opozorila, tako imenovane rdeče in zelene luči. Ob tem, da sem sama izgubila partnersko vezo zaradi smrti, sem že tako bolj pozorna na rdeče, pa hkrati se včasih odtujimo od sebe in jih ne upoštevamo. Ko se nam posveti lučka na armaturi v avtu, se ustavimo in preverimo, nato pa avto peljemo po potrebi na servis. A kaj, ko ne naredimo tega, ko se nam vžge lučka v glavi. Tam je problem regulacije naših misli, da pridemo do jasnosti in s tem odločitev, ki so bolj v skladu z nami, pa hkrati pomenijo zeleno luč.

Zelena luč je jasna, enostavna, v flowu, brez težkih zamer in odtujitev v odnosih. Rdeča luč je nasprotno težka, odnosi pokajo, izgublja se zdravje, nereguliranost je velika. 

Kdor je šel skozi osebno transformacijo ve, da je zelena luč fluidna in ne pritiskaš nase, medtem ko se vzpenjaš po lestvi s tistimi ljudmi, ki so pravi zate. 

V rdeči luči je najmanj zagona za rast, saj je stresa preprosto preveč, pa hkrati odnosi niso pravi, ne tisti do sebe kot tisti do drugih. 

Ko se torej odločamo v življenju, preverimo lučko na naši armaturi, da ugotovimo, ali se je vžgala in kaj to pomeni za nas.