Šola

V šolah se kadi na straniščih, da se regulira. 

Ponavadi gre za zaskrbljujoče dejanje, ki ga učitelj opazi pri otroku. Odgovornost učitelja je, da opazi vedenje, komunikacijo ali vzorec, ki se pri otroku zdi ponavljajoč, hkrati pa je destruktiven v neki nameri do sebe ali drugega. 

Učitelj ne opazi znakov, ki kažejo na stisko, kar stisko povečuje. Čustva, ki jih učitelj ne zaznava, so povezana s počutjem otroka do šole, učitelja, predmeta ali sošolcev, velikokrat pa se pojavijo na začetku šolskega leta. Odkar sodelujem z otroci, se odkrivajo novi nivoji, pri katerih otrok ne sodeluje do te mere kot bi lahko. To pomeni, da regulacija v njem ni regulacija miru, sreče, veselja, zadovoljstva, pač pa strahu, žalosti, nemira ali celo poškodbe nezavednega dela. 

Tu se ne znamo postaviti zase v tem pogledu, da spregovorimo, ko se kaj zgodi, otrok pa začuti, da starš ne pove, s tem pa se otroku naredi medgeneracijska travma. Tu se da marsikaj narediti s komunikacijo in posredovanjem coacha, vendar pa ne v celoti na nezavedni ravni, saj otrok pri tem ne sodeluje s staršem do te mere, da bi otrok prepoznal vse. Tu smo strokovnjaki, ki pomagamo.