14 Nov
14Nov

Nikoli nismo razmišljali o tem, koliko pohlepa je v dani situaciji. Kjer je pohlep, je burn-out. Kjer je pohlep, je izživljanje nad drugimi, ker niso dali. Kjer je pohlep, je malica, ki presega prostor v želodcu. Kjer je pohlep, je nenavadno veliko nemiru v človeku. Pohlep ni premica, ki bi si jo želeli. Je krivulja, ki je napačna, pač pa nas loči od tistega bistvenega v sebi. Mindfulness je nekaj, kar nas da v stik s sabo. Je odločitev posameznika, da razvija dušo brez predsodkov do tega, da jo ima. Nihče ni rekel, da bo pohlep dober, pač pa vsi vemo, da je pohlep slab. To ni nekaj, kar je v zavedanju mnogih, je pa v rezultatih v življenju. Trebuhu po petih pivih, ženskah, ki niso regulirane z delom, ki ga opravljajo, ker so premalo doma, pijači, ki ni več obred, pač pa pobeg, odločitvah, ki kopičijo materializem, duša pa ostaja prazna. Nihče ni več vreden, če je v šotoru namesto v hotelu, je pa res, da se iz šotora lahko vidijo zvezde.