Ko smo v krizi srednjih let, se nenehno dogajajo barantanja. To se navzven sicer ne vidi, a pride do kompromisov, ki niso več dobri za nas. Ko vemo, da smo v krizi srednjih let, se počutimo ponosne, kot da je to nekaj, kar si zasluži športni avto.
A hkrati je to zelo neregulirano obdobje, ko se začnejo dogajati odhodi iz partnerstev, služb ali pozicij, kar pomeni, da se ne odločamo po namenu za nas, pač pa po odločitvi, ki je za nas najbolj ugodna.
Nič ni jasno, dokler se ne zavedamo tega, kar pa pomeni tudi odhod s politične funkcije v naslednjem letu ali pa odnos z novim partnerjem v tem.
Vedeti to vnaprej je težko brez dobrega poznavanja sebe. Umazano igro vsak igra zase, dokler ne pride do samospoznavanja, da nekaj ni za nas. A kaj, ko se redko zgodi, da si vzamemo čas, da pogledamo naprej v vizijo, kar pomeni spoštovanje starosti, vlog, obremenitev ali časovnice.
